Kdaj je otrok zrel za šolanje? Kdaj je vzgojen za šolanje?
Ne morem mimo zadnjega vpisa otrok v 1. razred osnovne šole.
Vrsto let že vpisujem otroke v šolo in v zadnjih letih opažam velike spremembe.
Ko so prejšnja leta starši vpisovali otroke, so mi pripovedovali, kaj vse njihov otrok že zna, kako se je sam naučil brati in pisati …
V letošnjem šolskem letu je vsaj desetina staršev, ki so prišli vpisat otroka v šolo, povedala, da ima njihov otrok odločbo o usmerjanju ali pa so v postopku usmerjanja. Druga desetina staršev, ki je prav tako prišla vpisat svojega otroka, pa je povedala, da ga pač ne bodo vpisali in bodo šolanje odložili za eno leto.
Kaj se je zgodilo?
Z izjemo otrok, ki imajo posebne potrebe (z vsem spoštovanjem njihovih potreb seveda takoj zagovarjam odlog šolanja), pa lahko za ostale trdim, da so starši zamenjali dva pojma, in sicer otrokova zrelost in vzgojenost otroka, ko so opredelili vzrok odloga šolanja.
To, da otrok, ki pride v pisarno skupaj s starši in ne pozdravi, skače po pisarni, stika vsepovsod, odpira predale – to nima zveze z zrelostjo otroka ne s koncentracijo. V tem primeru gre za nevzgojenega otroka.
Otrok bi pri petih/šestih letih moral vedeti, kako se kje obnašati. To otrok zmore.
Če otrok naredi celo dramo, preden zvečer zaspi, to ni povezano z nezrelostjo, temveč njegovo vedenje kaže na nevzgojenost.
Če otrok zjutraj naredi celo sceno, ko je potrebno vstati, gre za nevzgojenega otroka, ne gre za nezrelost.
Če otrok ne je kosila za mizo, ampak mama teče za njim in mu tišči žlico v usta, potem govorimo o nevzgojenosti otroka.
Če otrok udari mamo, ko mu le-ta nekaj prepove, ne gre za osebnostno nezrelost, ampak je to nevzgojenost otroka.
V nedogled bi lahko naštevala. In, če otroku, ki je nevzgojen, odložimo šolanje za eno leto, v tem letu ne bo postal prav nič bolj vzgojen.
Ne bom pisala, kaj vse zmore otrok pri petih/šestih letih.
Dejstvo je, da otroci zmorejo veliko več, kot mi od njih zahtevamo. Če pa od njih starši ne zahtevajo, ker se bojijo, da bi otrok bil neuspešen v šoli, se odločajo za odlog šolanja. In potem se kljub odlogu zgodi, da otrok ni uspešen, straši pa potem iščejo krivca v šolskem sistemu.
Kaj svetujem?
Preprosto, zahtevajte od otrok vsaj toliko, kot zahtevajo od njih v vrtcu.
Ko od otrok ne zahtevamo toliko, kolikor zmorejo sami, jim ne zadovoljimo bistvene potrebe, to je potrebe po moči. In otrok to potrebo zadovoljuje na svoj način: »trmari«, ne upošteva pravil, zahtev; pojavi se agresija, izsiljevanje z »dretjem«, ščipanjem …
Velikokrat namreč velja, da otroci v vrtcu izkažejo veliko večjo mero »zrelosti« oz. VZGOJENOSTI (bomo pravilneje rekli) kot doma.
Torej, kje je težava?
Kako rešiti težavo?
Odgovor: Z uvajanjem reda v vsakdanjem življenju, rutine, z jasno izrečenimi zahtevami s strani staršev, jasnimi pričakovanji, ob neupoštevanju prej omenjenega pa sledijo posledice.
Pa še enkrat poudarjam: za nekatere otroke, npr. za otroka s posebnimi potrebami, je odlog šolanja v korist. To pa ne velja za otroke, ki imajo težave zaradi vzgoje.
Pa veselimo se novega šolskega leta, novega koraka v življenju našega otroka.
univ.dipl. pedagoginja Neva Strel Pletikos,
šolska svetovalna delavka
